Kako pomembno je ali gre za prodajo blaga ali storitev?
Prav je , da neto osnovo pri knjiženju opredelimo kot storitev ali dobavo blaga. V začetni fazi je pomembno, da ločimo dobavo blaga 7620, 7630 in opravljeno storitev 7600,7610. Torej, gre za vsebinski pomen, ki ne vpliva na sam rezultat (DDV, IPI...) je pa pomembna informacija za podjetnika, koliko prihodkov ustvari z dobavo in koliko z opravljanjem storitve.
Na računu ne najdem datuma knjiženja?
Datum knjiženja je današnji dan, torej dan, ko dogodek dejansko knjižimo. Ostali datumi pa se prepišejo iz računa. Pozorni bodite na OO-obračunsko obdobje , ki se nanaša na mesec opravljene storitve, ter DO, ki je davčno odobje za DDV in se nanaša na datum izdaje oz. prejetja računa.
Ali moram poleg kontov vnesti tudi vrsto knjižbe?
Za začetek bodite pozorni na uporabo rubrike “vrsta knjižbe“.
> 100-bruto vrednost (200 če gre za tuje račune in 300 v primeru 76a člena)
> 998- neto vrednost
> 101 in dalje je obdavčitev glede na vrsto, davka. (101- neobdavčeno, 102/103 DDV , ki se ne sme odbijati, 104/105 DDV ,ki se odbija.
V nadaljevanju boste spoznali pomembnost vrste knjižbe, ko si nastavimo hitre vnose.
Kako specifične konte imamo?
Nekoliko več pozornosti posvetite izbiri kontov, gorivo npr. najdete na kontu 4020. Enako najem POS terminala, tudi najemnino najdete na 4131, Komunalne storitve na 4191...
Kako knjižimo odbitni in neodbitni DDV?
DDV ki si ga lahko odbijamo damo vedno na 16000/16001 , da vzpostavimo terjatev do države. Na strošek (enako konto kot neto) pa damo naprimer DDV pri reprezentanci in gorivu za osebna vozila (ki jih imamo med OS) .
Ali pisarniški stol lahko poknjižim kot pisarniški material?
V primeru JYSK razumem vaše vazmišljanje, vendar bo bolje in pravilno, če daste pisarniški stol na konto 0400, 4060 je dejansko namenjen za pisarniški material v smislu papirja, registratorjev, pisal....
Kje piše kdaj ne smemo odbijati DDV?
Odgovor na vaše vprašanje se skriva v zakonu o DDV, in sicer, davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od:
a) jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
b) zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
c) osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
d) stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);
e) stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.
Ter generalno v stavku “Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij“.
Torej reprezentanca in nočitev nista direktno povezani za opravljanje obdavčljive dejavnosti. Razen v primeru, da je v okviru naše storitve izrecno navedena tudi pogostitev (naprimer v sklopu tečaja, seveda v živo). V tem primeru lahko tudi DDV od nahkuplene hrane in pijače odbijamo.
Zakaj je moj dobropis enak kot račun?
Pri dobropisih bo potrebno popraviti, saj je nujno da navedemo količino v minus, torej -1, -2, -3...da dobimo negativen znesek. Sicer bo to v programu izgledalo kot račun.
Kateri konto izbrati za knjižbo davka pri izdanih računih?
Pri knjižbah izdanih računov opažam, da se davek knjiži na vrsto knjižbe 997 in štirimestni konto 2600. Pravilno bi bilo vrsta knjižbe 505/506, odvisno od stopnje in konto 26000/26001. Konto 2600 je žal nedoločen in tudi ne omogoča davčne osnove, ki je kasneje sprejeta v DDV obračun.
Ali lahko mesečno akontacijo davka ob trimesečnem obračunu DDV zahtevamo nazaj?
Tekom poslovanja, glede na obseg posla, in vrsto dejavnosti srečujemo različne davke in obveznosti.
Tako imamo naprimer plačilo DDV , ki smo ga zaračunali kupcem ( vidite na vsakem računu iz trgovine, ta Ddv, ki ste ga vi plačali v Hoferju mors podjetje plačati državi). Kot ste tudi sami spoznali in opravili nalogo obračuna Ddv. Na podlagi tam izračunanih podatkov izvedemo plačilo, kar je seveda vidno na izpisku. In te zneske želim, da sedaj vi poknjižite v okviru izpiska.
V nadaljevanju imamo davek od dohodkov pravnih oseb. Ali po domače davek na dobiček. Na podlagi tega pa podjetje plačuje akontacijo tekom leta. Torej v našem primeru določeno 66€.
Določene dejavnosti naprimer banke in zavarovalne storitve plačujejo mesečno tudi 8.5% davek na finančne storitve.
Podjetnik , ki deluje kot s.p. pa mesečno plačuje še prispevke za socialno varnost. Te sicer plačamo skupaj z izplačilom plač.
Predlagam, da si v prvem modulu še enkrat pogledate pregled davkov. Za boljšo predstavo, v 4. modulu pa se bomo podrobneje spoznali s posameznimi davki.
Kako formiramo knjižbo izdanega računa?
Terjatev do kupca vedno knjižimo na 1200 (domači) 1210 (tuji).
V tej fazi je pomembno, da ločimo dobavo blaga 7620, 7630 (domači/tuji kupec) in opravljeno storitev 7600,7610 (domači/tuji kupec). Gre za vsebinski pomen, ki ne vpliva na sam rezultat (DDV, IPI...) je pa pomembna informacija za podjetnika, koliko prihodkov ustvari z dobavo in koliko z opravljanjem storitve. Ne pozabite tudi na davčno osnovo pri davku. Pozornost namenite tudi datumom, še posebaj tedaj, ko se je obrne mesec in je storitev opravljena v januarju račun pa izdelan v februarju. Saj je pomemben vpliv datuma na izkaze.
Ter na koncu še davek na 26000 za 22% DDV in 26001 za 9.5% DDV.
Kje najdem vse zahtevane datume?
Datum knjiženja je današnji dan, ko dogodek knjižimo. Ostali datumi pa se prepišejo iz računa. Pozorni bodite na OO-obračunsko obdobje , ki se nanaša na mesec opravljene storitve, ter DO, ki je davčno odobje za DDV in se nanaša na datum izdaje oz. prejetja računa.
Datum valute se izračuna glede na vnešene dneve od izstavitve računa in ne glede na opravljeno storitev.
Kako vemo kdaj gre za reprezentaco?
Kot reprezentanca se razumejo razne pogostitve, kosila, pijače, nakupljena hrana in pijača v trgovini , katere namen je poraba v podjetju (med zaposlenimi ali kot dobra poteza za pogostitev kupcev in partnerjev). Tudi razna darila ob novem letu.
O gorivu je govora saj se pojavlja zelo pogosto, ima pa za seboj pomemben kriterij. Najprej mora biti vozilo kupljeno na račun podjetja in seveda vodeno v poslovnih knjigah. (Dogaja se, da podjetniki jemljejo račune za vzdrževanje na podjetje za svoje privat vozilo). V kolikor gre za osebno vozilo (seveda službeno), stroške lahko knjižimo vendar pa nimamo pravice do odbitka DDV zatorej DDV knjižimo na konto stroška. V primeru, da gre za tovorno/gospodarsko vozilo pa si lahko DDV odbijamo in ga knjižimo na 16000.
Zakaj imamo za davek 2 različna konta?
Razlika v 9.5% možnostih kontov je, da pri prvi piše davčnim zavezancem...torej kadar prodajamo drugemu podjetju, drugim osebam pa je mišljeno fizičnim osebam.
Kaj je okvirček PRFC v knjižbi?
Profitni center PRFC pomeni, da v podjetju hkrati vodijo več projektov ali celo dejavnosti. To pomeni , da ima vsak projekt svor prihodek in strošek , tako lahko ugotavljamo uspeh vsakega posameznega projekta.
Kako se uporabljata različni stopnji DDV?
22% je v Sloveniji splošna stopnja DDV. Obstajajo pa izjeme za katere obračunavamo 9.5% in so opredeljene v “Prilogi 1“, ki je priloga zakona o DDV ,ter sem jo tudi priložil v podmudul 01.11. in priporočam, da si jo pregledate.
Ko v knjigi pošte izberem “knjiži račun“ mi ponudi ogromo rubrik, kaj sedaj?
Vrsto knjižbe nam predlaga že sam program ob prvem hitrem vnosu ko izberemo dokument “prejeti računi tujina“. Med predlaganimi v večini primerov zgolj označimo in izibrišemo tiste, ki jih ne potrebujemo, ponavadi oprostitve in tiste , ki se nanašajo na 9.5% DDV.
Zakaj moramo narediti samoobdavčitev?
Samoobdavčitev delamo, ker DDV nekje mora biti plačan. Po evropski zakonodaji je opredeljeno kako, kje in kdaj. V splošnem pa to pomeni, da podjetja drugim podjetjem izdajo račun brez DDV svoje države in si tako prejemnik istočasno obračuna in odbije (v kolikor ima to pravico) DDV po stopnji svoje države. Torej od tod sledi istočasna obveznost za plačilo DDV in terjatev do države za povračilo.
Zakaj je knjiženje v drugem modulu drugačno in kaj je prav?
V tem tečaju postopoma spoznavamo od najosnovnejših do naprednih procesov.
Kot rečeno postopek , ki ga v začetnih nalogah izvajate , kasneje na podlagi hitrega vnosa izvede program sam, je pa ključno , da ga razumete.
Ali moram račun poknjižiti v knjigo pošte in v glavno knjigo?
Knjiga pošte je ključni element če želimo voditi e-računodstvo. Enako okno hitrega vnosa kot nam ga odpre v knjigi pošte uporabljamo tudi v GK v primeru da nam stranke dostavljajo fizično papirno dokumentacijo.
V knjigo pošte pa nam stranke preko elektronskih kanalov pošiljajo njihove račune, tako prejete kot tudi izdane, in nam program že prebere in predizpolni podatke na računu. Mi seveda vse skupaj preverimo in potrdimo s knjižbo, ki je že praktično izpolnjena.
Bistvo je, da nam olajša in pospeši potek dela in sprosti čas za pomembnejše delo. Prav tako služi namenu elektronskega arhiviranja, kar pomeni da nimamo več kupov papirja. Pomeni tudi lažje iskanje po preteklih dogodkih.
Ste sveži normiranec in niste povsem prepričani kakšne so vaše obveznosti? Zmotno je namreč prepričanje, da vam ni potrebno voditi poslovnih knjig!
Še vedno morate znati izstaviti račun, voditi določene evidence kot je npr. evidenca o prometu ali register osnovnih sredstev, obračunavati prispevke ter dobro poznati roke oddaje različnih dokumentov, ki jih ne smete zamuditi. Vedeti morate tudi, kdaj vam status normiranca preneha, kako in kdaj postati zavezanec za DDV, kako vstopiti v sistem DDV in kaj to pomeni.
Katere konte izbere pri osnovnih sredstvih in amortizaciji?
Konto za nabavno vrednost je 0400 , 0410 oziroma kateri drugi in nasproti temu v knjižbi ( samega računa)stoji 2200,2210...
Konto za amortizacijo je 4320 oziroma 4330 ( če je bila nabavna vrednost 0410). Protikonto za amortizacijo pa je 0500 oziroma 0510 (če je NV 0410).
Kakšen je postopek izračuna koeficient obračanja terjatev?
Koeficient obračanja terjatev pa dobimo tako, da prilive v letu dni (glede na to da nimamo podatkov o tekočem računu moramo improvizirati/narediti najboljši približek s podatki , ki jih imamo).
Torej iz IPI vzamemo poslovne prihodke ki jih pomnožimo z 1.22 ( dodamo 22% DDV) od tega odštejemo terjatve 2017 (torej nismo dobili plačila) , prištejemo terjatve 2016 (recimo da smo dobili vse plačano), odštejemo denar 2016 (recimo da smo vse zapravili) in prištejemo denar 2017(denar , ki smo ga dobili na račun). Rezultat bi bil nek približek celotnih prilivov v letu. vse skupaj nakoncu delimo s povprečnimi terjatvami v letu. Torej terjatve 2016+ terjatve 2017 deljeno z 2.
Kje najdem povprečni kapital?
Povprečni kapital v letu dobimo, če seštejemo začetni kapital in končni kapital ter seštevek delimo z 2. 2016 v bilanci nam kot zaključek leta 16 predstavlja začetno stanje 2017.
Kaj so likvida sredstva?
V likvidna = obratna = gibljiva sredstva spadajo zaloge, terjatve in denar na računu.
Kako dobimo povprečna obratna sredstva, povprečne terjatve...?
Povprečna obratna stredstva pa dobimo tako da seštejemo obratna sredstva 2017 in obratna sredstva 2016 ( ki nam pravzaprav predstavljajo začetno stanje 2017) in seštevek delimo z 2. Enako s terjatvami in ostalimi povprečji.