V: V accountingbox želim vnesiti novega partnerja, zahteva šifro, kaj tukaj vpišem?
O: Vpišete zaporedno številko vnosa partnerja. Priporočamo vnos po modelu 0001, 0002, 0003...

V: V teoriji sem prebrala, da se znižana stopnja DDV-ja uporablja za hrano ter druge življenjske potrebe. Kako vem katero stopnjo DDV-ja uporabiti?
O: Drži znižana stopnja se uporablja za hrano in pijačo, razen alkohola, za kulturne in športne prireditve, nepremičnine do določene velikosti itd. Vse je podrobneje določeno v “Prilogi 1 ZDDV-1“ , kar smo vam kot priponko posredovali znotraj podmodula zakonske podlage.

V: .Pri začetnih primerih smo imeli napisano npr. rok plačila..kasneje se je pojavila beseda valuta.Ali ima to enak pomen?
O: Izraza imata enak pomen. Prav to je bil namen, da se srečate z različnimi izrazi.

V:  In še zadnje vprašanje, na kateri datum se nanaša OO (Obračunsko obdobje) in DO (davčno obdobje)?
O: OO obračunsko obdobje je neposredno povezano z datumom opravljene storitve, DO pa je obdobje za obračun DDV in je odvisen od datuma prejema prejetih računov oziroma datuma izdaje izdanih računov.

V: Težava nastane, ko je datum računa v tekočem mesecu, datum opravljene storitve pa v predhodnem.
O:  Za primer rad uporabim “Mobitel“. Izdan račun 3.2. za obdobje  “januar“ in prejem 5.2.. To pomeni, da je datum računa in tudi prejem “DO“2, opravljena storitev pa je “OO“1 in ta datum 31.1. tudi vnesemo v spodnjem delu knjižbe.

V: Zakaj ter kaj pomeni, ko program izpiše: Mesec in/ali leto datuma storitve se razlikujeta od meseca in/ali leta obračunskega obdobja?
O: To pomeni, da datum opravjene storitve (mesec) ni enak mesecu, ki je naveden v polju OO“ torej obračunsko obdobje. Datum opravljene storitve navedemo v spodnjem delu.

V: V primeru, da je na računu več izdelkov/storitev ali knjižimo celoten znesek pod en strošek ali moramo razdeliti na več kontov?
O: Odvisno od vrste/narave izdelkov/storitev. Če naprimer gostinec kupi solato, papriko, korenje, krompir... je to istovrstni strošek in damo vse skupaj na 4000. Če pa npr. v trgovini kupimo računalniško opremo, papir, pisala in recimo čokoladico na blagajni, pa je potrebno stroške razdeliti na več kontov in tudi upoštevati različne davčne stopnje in statuse odbitka DDV.

V: Ali je nujno razdeliti postavke na izdanem računu, na različne vrste prihodkov?
O: Prav je tudi, da osnovo razdelimo na storitev in dobavo blaga. V tej fazi je pomembno, da ločimo dobavo blaga 7620, 7630 in opravljeno storitev 7600, 7610. Torej, gre za vsebinski pomen, ki ne vpliva na sam rezultat (DDV, IPI...) je pa pomembna informacija za podjetnika, koliko prihodkov ustvari z dobavo in koliko z opravljanjem storitve.

V: Kaj vpišem pod “OO“, obdobje izdaje IR ali obdobje v katerem je storitev opravljena?
O: V “OO“ vpišete ševilko meseca v katerem je bila storitev opravljena. Gre za obračunsko obdobje.

V: Kaj in kako je z zunaj-bilančnimi konti glede uporabe in ali se mora pri njih posebej kaj paziti in kdaj jih uporabljamo?
O: Gre za knjižbe , ki ne vplivajo na izkaze in tudi nios prikazani v bilanci. Navedemo jih zgolj v razkritjih. Se ne uporablja prav pogosto.
​
V izvenbilančni evidenci odpremo analitične konte na primer za:
> od konta 990 do 994 so aktivni konti
> 0d 995 do 999 so pasivni konti.
​
Na aktivnih kontih evidentiramo "terjatve" - prejete instrumente zavarovanja, kot so : prejete menice, prejete garancije.
Na pasivnih kontih evidentiramo obveznosti: izdane garancije za različne namen, izdane menice za zavarovanje.
​
Kadar bi imeli izdane instrumente za zavarovanje naprimer primer:
> 995 izdane menice (K 100.000)
> 996 izdane garancije (K 200.000)
> 990 izdani instrumenti zavarovanja (D 300.00).
​
Izvenbilančna evidenca se mora sama med seboj izravnati (mora biti prez salda).
Ko poteče rok, za katerega so bili izdani instrumenti pa knjižimo obratno.
​
Če pa bi imela prejete instrumente:
> 991 Prejete menice (D 100.000)
> 992 Prejete garancije (D 200.00)
> 999 Prejeti instrumenti zavarovanja (K 300.000).
​
Ko ga vrneš knjižiš obratno.
​
Še nekaj. V izvenbilančni evidenci evidentiramo tudi druge potencialne obveznosti, kot so: izdane hipoteke na nepremično premoženje, odloženo plačilo zaostalih obveznosti po odločbi davčnega organa, na katero teče pritožba . . . .)
​
Prav tako se tukaj zavede blago v komisijski prodaji. Drugih posebnosti ni.

Kako poknjižimo tuje prejete račune? Kako naredim samoobdavčitev?